Teorija slovenšèine 17.2.2006
Petki popoldan? (zgodba o èustveno prizadetem kralju)
kralj imel vse, le sreèen ni bil – naroèil svetovalcem, naj najdejo rešitev, da bo lahko normalno zaživel – svetovalci dolgo tuhtali in se naposled le spomnili – dali so mu prstan na katerem je pisalo: »Tudi to bo minilo!«
Kje se jezikoslovec lahko zaposli?
· (dvopredmetni) druga smer
· samostojni raziskovalec – teh ni prav dosti
· fax
· voditelji – tv (Romih), radijo (zakaj? Lepa izgovorjava, komunikacija, vedo, kaj je v danem trenutku pravilno – vikanje...)
Podoba, lik, skupne znaèilnosti jezikoslovcev
· sposobnost abstraktnega razmišljanja
· zanima jih jezik, pravopis
· ljubezen do uèenja, vestnost
· natanènost (zatekanje v primarni vir)
· splošna izobrazba
· tri jezike lahko primerjaš le, èe dobro poznaš najprej enega
· spoznavanje jezikov
· pisanje, branje
· zanimanje za staro
· znati poiskati vire privzgojiti kritiènost
· kritièni pogled na sodobno slovensko jezikoslovje
· poznavanje jezikov(?)
· sporazumevalne zmožnosti – komunikacija
· utemeljevanje in doslednost (zagovarjajo svoje mišljenje, vedo utemeljiti kar govorijo)
· aktivno govorjenje jezikov
· pridobiti sposobnosti pisanja v tujih jezikih
· vzporednica s filozofi
Kakšno znanje potrebuje jezikoslovec?
· Poznavanje jezikov in jezikovnih prvin
· Pravopisa
· Poznavanje pisave
· Najti povezave, kjer jih drugi ne
Spomni se tipiènega jezikoslovca
· Orešnik
· Golden
Matematika in jezikoslovje in vse ostalo
· Striktnost v jezikoslovju in sposobnost abstraktnega mišljenja
· Naklon, integrali; ne samo pravila, tudi izjeme
· Jezik je identiteta
· Zaradi jezika pride do sporov
· verski spori – do njih privedejo žalitve; jezik je identiteta
· anglešèina je bolj napredna – zaradi gospodarstva
· francošèina je jezik diplomatov; ima status
· materni jezik : tuj jezik (uporabljaj maternega, èe hoèeš povedati kar misliš, tuj jezik ti postavlja meje v izražanju)
· nemšèina – Nemci uporabljajo nemšèino (gospodarstvo), ker vedo, da raba tujega jezika (sploh, èe ga ne poznajo dobro) privede do negativnih posledic
· v tujem jeziku praviloma nisi samozavesten, nisi naravni govorec jezika; luknje v znanju
Teorija jezika 24.2.2006
1. Gre za teoretiène temelje opisovanja
2. teorija jezika je teorija, ki poleg slovniène teorije vkljuèuje tudi
· antropološki
· sociološki
· psihološki
· uporabnostni
· sinhroni (soèasnost)
· diahroni (skozi èas)
vidik jezika, razlago oz. Opis pa postavi na znanstveno-teoretiène temelje.
3. to je teoretièna podlaga, ki nam pomaga razumeti in zapisati fenomen jezika in sicer njegovo zgradbo in funkcioniranje.
4. Kaj je jezik (diskusija)?
· Sredstvo za komunikacijo
· Sredstvo narodostne identitete
· Sistem – vsebuje slovar in pravila za rabo besed
· Obstaja v naših možganih
5. Teorija jezika je teoretièna podlaga, ki vkljuèuje razliène vid**e jezika, vede, ki èloveka preuèujejo:
· Medicina
· Psihologija
· Sociologija
· Filozofija
· Biologija
· Etnologija
· ANTROPOLOGIJA
in ugotavljajo, kako èloveški jezik funkcionira.
6. Teorija jezika mora:
· Opisati kako se jezik razvija
· Kako se jezik usvaja
· Kako se ga uèimo
· Kako poteka (?)
· Kakšno je razmerje med jezikom in družbo (izdelati moramo model za j. opis)
· Sposobna mora biti poiskati jezikovne univerzalije
· Vgrajena mora biti v semiotiko (t.j. teorija sist. znakov) in povezana s teorijo komunikacije, ter vedenjsko teorijo nasploh
· Najti, kaj je skupno vsem jezikom
· Teorija slovnice je tako samo 1. del teorije jezika
7. (Od veèjega proti manjšemu)
· VEDENJSKA TEORIJA
· TEORIJA KOMUNIKACIJE
· SEMIOTIKA
· SOCIOLOGIJA (odnosi med jezikom in družbo), PSIHOLOGIJA (kako poteka sporazumevanje, kako se ga uèimo), ANTROPOLOGIJA (jezikovne univerzalije), SLOVNICA (opisuje sistem jezika s sinhronega in diahronega vidika), SEMANTIKA (veda o pomenu)
8. Teorija jezika se razvija in se širi, elementi se prerazporedijo glede na okolišèine. Nekoè so jezik vrednotili drugaèe. – prve slovnice: grška, indijska... – 1.slovnica se je imenovala PANINIJEVA SLOVNICA. Bila je dovršena in sistematièna. – Od antike do renesanse je bil v ospredju filološki opis, namenjen interpretiranju tekstov. (filološki – preuèevanje literarnih tekstov, da bi tudi drugi razumeli)
Jezikoslovje
· Filologija – postopa tako, da za osnovo vzame besedilo in iz njega poskuša vzeti podatke za opis jezika, namen je razlaga. Je hkrati izhodišèe in cilj.
· Lingvistika – je širši, drugaèen pojem – kako se sporazumevamo
Ko se zaène kršèanstvo, stopijo v ospredje druge stvari. Retorika, poezija, itd. ljudi ne zanimajo. Srednji vek tega ne ceni.To vedenje je bilo v domeni duhovništva. Teologi so sestavljali za ljudi vedno bolj poenostavljene tekste. Znanje se je èedalje bolj krèilo. Interpretacijo je povedal uèitelj. Nihèe ni opozoril na izkrivljanja. Znanje v središèih (Rim, Nemèija...) pa je tedaj še vedno prisotno. Do renesanse je tako. V renesansi spet preuèujejo latinske in grške tekste, ampak le kot nekaj zgodovinskega (historièni vidik). V 18. stoletju se historicizem razvije do toèke, ko pride do odpora do vsega historiènega, zgodovinskega, pride do antihistoricizma. V tem èasu nastanejo nove slovnice. Evropa odkrije sanskrt. Nekaterim besedam v evropskih jezikih so besede iz sanskrta podobne. To vzbudi zanimanje, spet pride do razmaha preuèevanja starih jezikov. V èasu antihistoricizma je klasicizem. Nastajajo klasicistièna dela, ki pa vseeno jemljejo motive iz antike (naše jezikoslovje in književnost se v tem èasu razlikujeta od drugih). 19. stoletje – takrat opazijo, artikulirajo nekatera nova dejstva o jeziku, ki pridejo tudi do nas. Znamenita sta dva jezikoslovca:
· Von Humboldt – jezik je energeja. Do takrat je bil jezik le sistem. To je bilo dejstvo.On pa je rekel, da je jezik dejavnost. Takrat se odprejo èisto novi vidiki. Lahko raziskujejo razliène oblike jezika. Trdil je, da je jezik izraz notranje oblike. To obstaja predno doloèeno stvar izrazimo s pomoèjo jezika. V glavah imamo predstave. V skladu z njimi se izražamo. Misel je drugaèen pojem. Notranja oblika je nekaj drugega kot misel (Anglešèina ima glagolski vid. Slovenšèina ima glagolske oblike. Lahko reèemo nesti, nositi, prinesti, prenašati, vse to nam je na razpolago.Anglešèina to pove na podoben naèin – primerljiv naèin, se pa dejanje ne odvija enako. Nekateri jeziki, ki nimajo èasov, npr. arabšèina, loèujejo med dovršnostjo in nedovršnostjo. Ne razmišljajo o enkratnosti dejanja. Nimajo notranje oblike, ki bi bila vgrajena. To se vidi tudi pri številu.Njim se je zelo težko nauèiti rabe dvojine. Tudi tvorba besed je drugaèna.). So ogromne razlike med jeziki in Humboldt je trdil, da odražajo razliène poglede na svet.
· Sleicher (?) – je pomemben, ker je dejal, da je jezik misel izražena z zvoki. Da je živ jezik, podvržen zakonom evolucije. Torej naenkrat zaèno pod vplivom biologije gledati na jezik kot na živ organizem. Je kot dvoživka; morje, kopno, razvoj nog ... itd. Tako se razvija tudi jezik – po potrebi, ki jo narekujejo nove okolišèine. Nekaj postane odveè, predstava zato izgine. Nimamo veè aorista v slovenšèini. Na ta naèin je jezik podvržen zakonom evolucije.
· Mladogramatiki – skupina, ki se zaène ukvarjati z razvojem historiène metode. Starejše oblike razvijaš in preuèuješ in prideš do skupne praoblike (idoe., psl., bengalski j.
).
V našem pregledu smo pri 20. stoletju. To se v jezikoslovju ne zaène 1900. ampak kasneje, 1916, ko pride do nastanka del Saussureja, ki zelo moèno vpliva na (ne samo primerjalno, ampak predvsem na spl. J.). Delo se imenuje COURS DE LINGUISTIQUE GENERALE. To je zaèetek splošnega jezikoslovja. O njegovih posledicah bomo še podrobneje govorili.
9. Zgodovina slovenšèine – mejniki:
· 1550
· Brižinski spomeniki
· 1991 – slovenšèina postane državni jezik
· (Slon in Sadež – Slovenskega naroda sin)
10. Ali gre teorija slovenšèine v korak z ostalo teorijo? (brali fotokopije, diskusija)