|
Post by Simona Klemenčič on Jun 29, 2007 12:17:11 GMT 2
Skupina zagnancev se je lotila prirejanja rekonstruiranega indoevropskega prajezika, da bi lahko služil kot sporazumevalni jezik Evropske unije. The Dnghu ('Language') Association is an international, non-profit organization located in Europe, whose main mission is to promote the Indo-European language and culture. Its primary concerns today are developing the Modern Indo-European Grammatical System, to bring the reconstructed Proto-Indo-European language to its full potential, and teaching it as a second language for all European Union citizens. Our long-term objectives are the adoption of Modern Indo-European by the European Union as its main official language, as well as the use of Indo-European as the main international auxiliary language, to overcome present-day communication barriers, derived from the cultural implications that arise from the use of English as lingua franca.www.maytebatalla.com/europeanunion.pdfGlede možnosti, ki jih ima ima jezik s tako debelo slovnico, da bi ga sprejele evropske množice, je skepsa verjetno na mestu. Strani, ki jih urejajo, pa si zaslužijo vso pozornost. Študentki/študentu indoevropeistike ponujajo mnogo zelo uporabnega materiala, pa tudi možnost, da se indoevropščine začne učiti kot živega jezika. Tako znanje bo vsekakor bolj obstojno, primerjava med snovjo na predavanjih in rešitvami, za katere so se odločili pri novi indoevropščini, pa možnost za bistrenje duha. spletna stran: dnghu.org/eu/v angleščini: dnghu.org/en/Modern Indo-European portal: indo-european.eu/wiki/index.php/Main_Page Wrdhom.org (Viki): europaios.com/wiki/index.php/Tk%C3%B3imosKoristen material: dnghu.org/en/Indo-European%20grammar/ (slovnica "nove indoevropščine") dnghu.org/en/Indo-European%20etymological%20dictionary/ (slovar, temelji na Pokornyjevem) dnghu.org/en/indo-european%20publications/ (Lehmann: sintaksa, fonologija, zgodovina stroke; Friedrich: drevesa) forum: dnghu.org/forum/Če imate težave z nalaganjem materiala, mi pišite.
|
|
|
Post by AnjaP on Jun 29, 2007 13:16:00 GMT 2
Uf, ta bo pa tezka, dvomim, da se bo ideja prijela, ceprav je kar izvirna. Ampak je pa tudi pristranska. Kaj pa Madzarska, Estonija in Finska, ki niso v ide skupini?
|
|
|
Post by Nika on Jun 29, 2007 13:22:13 GMT 2
Zelo zanimivo se sliši. Torej obstaja dve strani. Eni bi radi uveljavili kot sporazumevalni jezik Evropske unije esperanto, drugi pa rekonstruirani indoevropski prajezik? Saj je to mišljeno samo v uradnih zadevah, ali ne?
|
|
|
Post by Simona Klemenčič on Jun 29, 2007 13:50:45 GMT 2
|
|
|
Post by AnjaP on Jun 29, 2007 15:03:06 GMT 2
Ah, naj ne komplicirajo, saj je anglescina cisto vredu, sicer naj bi imeli pa uradni status vsi jeziki drzav EU.
|
|
|
Post by Nika on Jun 30, 2007 13:40:00 GMT 2
Kako je to zanimivo. Sploh si nisem mislila, da obstaja toliko umetnih jezikov. Ravnokar sem prebrala, kaj piše o idu. Po mojem je nekaj stvari res dobrih, nekaj pa se mi jih zdi povsem odvec. Ni ravno bistvo esperanta, da z dodajanjem afiksov dobivaš nove in nove besede? Zakaj bi potem ukinili prefiks mal- ali pa lernejo nadomestili s skolo? Kolikor je meni znano, je bil ta ido ustvarjen kot neka zarota proti esperantistom, ki pa je bil že precej mocen v casu, ko so ga želeli "popraviti". Mogoce pa sem brala prevec subjektivno napisano knjigo, ne vem . Pa kaj govori kdo ta jezik? Folkspraak se mi zdi zanimiv, kolikor sem uspela razumeti. Predvsem ime ima zanimivo. Obstaja kje prevod tistega, kar je napisano o jeziku na osnovi slovanskih jezikov? Tega namrec nic ne razumem. Ojoj, pri Volapüku pa sem se zgubila že pri navadnih glagolskih oblikah. Obstaja kje slovnica tega? Sama nisem nic našla, kar pa je na tej strani, pa se ne da odpreti. Hvala za vse te povezave. Še dobro, da so pocitnice .
|
|
|
Post by AnjaP on Jun 30, 2007 13:49:56 GMT 2
Hvala za vse te povezave. Še dobro, da so pocitnice . Hehe, ti imas pa cas vse to brati. Sej js se bom tudi lotila, ampak najprej moram se 2 izpita opraviti, pol pa upam, da se zacnejo zasluzene pocitnice.
|
|
|
Post by Simona Klemenčič on Jul 2, 2007 9:28:17 GMT 2
Kolikor je meni znano, je bil ta ido ustvarjen kot neka zarota proti esperantistom, ki pa je bil že precej mocen v casu, ko so ga želeli "popraviti". Eh, zarota. Nastal je kot ido, "mladič" esperanta. Tudi ido je ponudil nekatere dobre rešitve, recimo v pisavi je nekatere specifične esperantske znake nadomestil z bolj navadnimi - res zahodnoevropskimi. ( en.wikipedia.org/wiki/Ido) Drugače pa imate prav. Naslonil se je na romanske jezike in to naredil na račun tega, zaradi česar je esperanto tako enostaven za učenje. Ker že znate esperanto, se lahko do petka naučite še ido. Tudi ido ima kar nekaj govorcev in ti so precej aktivni. Organizirajo kongrese, izdajajo knjige, urejajo svojo vikipedijo ( io.wiktionary.org/wiki/Frontispico). V idu lahko dobite kar nekaj knjig, recimo celega Malega princa: es.geocities.com/idohispania/laprinceto.pdf . O umetnih slovanskih jezikih poznam samo ta podatek z interneta. Spomnim pa se, da sem kot brucka imela enkrat doma staro knjigo z naslovom Neuslawische Sprache iz slavistične knjižnice ali iz NUKa, pa je zdaj ne najdem v COBISSu. Ideja vsekakor ni nova. V zadnjem času se nekaj grejo v Sibiriji: volgota.com/lib/sibengart.html Več o Volapüku tu: personal.southern.edu/~caviness/Volapuk/ . Obstaja tudi "Vükiped" v volapüku. Koliko je kakšen umetni jezik živ, se najbolje vidi po Vikipediji: 1. Esperanto - 84,153 člankov 2. Ido - 15,027 člankov 3. Volapük – 4,400 člankov 4. Interlingua – 3,570 člankov 5. Novial – 1,886 člankov 6. Lojban – 529 člankov 7. Interlingue – 281 člankov V slovenščini je do danes napisanih 49.360 člankov.
|
|
|
Post by Ines on Jul 2, 2007 11:07:21 GMT 2
Mene pa resnično zanima, kakšen smisel sploh ma to. Prav zabavno se je učiti tuje jezike in še bolj zabavno je poslušati ljudi, ki se trudijo sporazumevati v jezikih, ki jih ne obvladajo najbolje . Sama ne čutim nobene potrebe po učenju še kakega jezika. Mislim, da mi bodo jeziki, ki jih znam (vsaj osnove) čisto zadosti za preživetje v katerikoli državi EU.
|
|
|
Post by Nika on Jul 7, 2007 15:45:18 GMT 2
Najprej naj povem, v èem sama vidim smisel tega. Po mojem si ti ljudje prizadevajo ravno za to, da ne bi bilo veè zabavno poslušati revèke, ki se trudijo govoriti v tujem jeziku, ki ga ne obvladajo najbolje . Poleg tega pa so ti umetni jeziki zanimivi že kot sami jeziki. Pa sem se lotila ida. Ravno imam doma esperantsko verzijo Malega princa, tako da bo zanimivo primerjati ... Pri obdelovanju ida sem naletela na stavek, pri katerem sem se ustavila in ga obdelovala zelo dolgo. To je stavek, kjer piše, da je ido manj seksistièen kot esperanto. Dolgo sem premišljevala o tem in prišla približno do naslednje ugotovitve (ne vem sicer, èe je pravilna; mogoèe sem ustvarila svojo teorijo : Pri živalih, ki se loèijo glede na spol, uporabimo v esperantu predopono vir-, èe gre za žival moškega spola. Potem pa ne vem, kaj pomeni npr. koko, èe je virkoko petelin in kokino kokoš. Je potem koko nevrtalen izraz in pomeni perutnina? Vendar èe je tako, ne pomeni perutnina, ki jo pojemo, ker bi potem bila kokidajxo. Hm, mogoèe sem pa malo preveè zakomplicirala. Iz vsega tega po mojem sledi, da ima esperanto nevtralna poimenovanja samo za živali, ki se loèijo glede na spol, ne morem pa reèi npr. virhundo. Nekje sem sicer zasledila, da se predpona vir- lahko doda pred vsa poimenovanja za živali, vendar pa potem dobi beseda povsem drug pomen. Je potem mišljeno, da je ido manj seksistièen, ker obstaja afiks za moški spol (tukaj mislim -ul), ki se dodaja tudi ljudem in ne samo živalim? Potemtakem razumem, saj je esperanto neseksistièen samo za živali. Zdaj me še edino muèi, ker ne vem, ali se lahko predopna vir- doda tudi ljudem. Èe se lahko doda, potem nisem ugotovila nièesar, saj v tem primeru še vedno ne bi vedela, zakaj je esperanto bolj seksistièen ...
|
|