|
Post by jarane on Feb 22, 2007 1:00:00 GMT 2
No Anja, da se malce razgovorimo o tem limonovem/limoninem jogurtu, zaradi katerega ob zajtrku izgubiš apetit Zadeva je paè taka, da so pravila (Slovnica, Pravopis) preohlapna za živi jezik oz. pravil ni, so le izjeme Bom pa probou dodat èlanek Nataše Logar o tej dotièni zadevi ...
|
|
|
Post by AnjaP on Feb 22, 2007 10:49:37 GMT 2
Lepo, da si odprl temo, ampak si naslov teme napisal narobe. Napisati bi moral ''oblika vrstnih pridevnikov glede na samostalnik'', ker me ne zanimajo samo samostalniki zenskega spola, ampak vsi. Zanimajo me v bistvu pridevniki, ki so izpeljani iz samostalnikov zenskega spola. Limonin jogurt ne vem, ce obstaja, js sem v nasem pogovoru dala primer ''vanilijev jogurt''. Torej tudi vprasanje za ostale. Kako je pravilno, da se ravna pridevnik v teh primerih glede na spol samostalnika, iz katerega je izpeljan oz. ali spol samostalnika igra v tem sploh kaksno vlogo? Da dam nekaj primerov:
vanilija - ž. spol -> vanilijin/vanilijev jogurt; vanilijina/vanilijeva zmes breskev - ž. spol -> breskvin/breskov sok; breskvina/breskova kaša pomaranča - ž. spol -> pomarančin/pomarančev sok
Jaro, link, ki si ga dal, zahteva uporabnisko ime in geslo, tako da nisem mogla vstopiti.
|
|
|
Post by L. on Feb 22, 2007 16:25:11 GMT 2
nimam trenutno časa, samo dva primera: js rečem limonin sladoled in vanilijev sladoled. zanimiva reč, js bi reku, da bi moral izpeljan pridevnik obdržat spol samostalnika, samo se mi pa vsi ostali primeri z žensko obliko (razen limoninega sladoleda) zdijo mal bolj zaznamovani (breskvin sok, itd). zna bit da ta težnja slabi - kokrkol, mal več primerov bo treba še poiskat.
|
|
|
Post by jarane on Feb 22, 2007 17:57:26 GMT 2
Ja, res sm mal narobe napisou - mogu bi napisat vrstni pridevniki iz samostalnikov ženskega spola. Se opravièujem. Zato pa dodajam kr cel èlanek Nataše Logar z dne 8. 6. 2006, ki je biu objavljen v Pravni praksi, št. 21.
Limonin ali limonov jogurt?
Pred èasom sta se mi oglasili nekdanji študentki in me povabili, da jima ob èaju in tortici odgovorim na nekaj lektorskih vprašanj. Seznam teh vprašanj je bil kar dolg, vendar zelo zanimiv. Na njem je bilo tudi naslovno vprašanje današnjega kotièka. Z odgovorom nanj sem, moram priznati, kar odlašala – vse do danes pravzaprav.
Gre za problem besedotvorne narave: limonin ali limonov jogurt, breskvin ali breskov sok, hruškin ali hruškov preliv. Ni sluèajno, da sem naštela le pridevnike iz samostalnikov ženskega spola, pridevniki iz samostalnikov moškega spola tega tipa namreè v tolikšni meri niso problematièni: jabolko > jabolèni, fižol > fižolov, kostanj > kostanjev. Obravnavani pridevniki so snovni vrstni pridevniki, poimenujejo torej vrsto jogurta, soka itd., in sicer – logièno – po tem, iz èesa je ta jogurt ali sok sestavljen, iz katere snovi je. Po njih se vprašamo z vprašalnico kateri: Kateri jogurt bi? Za vrstne pridevnike sta v slovenšèini najobièajnejši priponski obrazili -ski in -ni, npr. kavcijska (menica), pravni (red), redkeje, pa vendarle, pa pomen vrstnosti nosita tudi priponski obrazili -ov/-ev in -in, npr. že omenjeni fižolov in kostanjev (pire) ali pa lunin (mrk). Ti zadnji dve obrazili, torej -ov/-ev in -in, imata tudi pomen svojine, pravzaprav ju v takem pomenu sreèujemo celo bolj pogosto: bratov, možev, sestrin – po teh pridevnikih, ki se imenujejo svojilni, se seveda vprašamo s èigav.
Sedaj pa k problemu: pri doloèenih besedah nam glasovno okolje ne dopušèa, da bi vrstni pridevnik iz njih tvorili tako, da bi dodali obièajno vrstno obrazilo -ni ali -ski: breskev > *breskvni ali breskvski? Ne gre, kajne? Pri takih besedah vrstni pridevnik tvorimo z obraziloma z -ov/-ev ali -in, se pravi z obraziloma, s katerima tvorimo tudi svojilne pridevnike. Kot pa že veste, se svojilni pridevniki tvorijo tako, da -in dodajamo samo samostalnikom ženskega spola, npr. sestrin, Vesnin, direktorièin, obrazilo -ov/-ev pa dodajamo samo samostalnikom moškega in srednjega spola, npr. bratov, Blažev, direktorjev, Delov.
In tu je na vrsti naša »limona«: ker je limona samostalnik ženskega spola, ji moram v skladu s pravkar povedanim dodati -in, torej bo nastal pridevnik limonin, na isti naèinu pa še breskvin, bananin, rabarbarin itd. – zdi se, da je v sistemu kar red, mar ne? Ampak sedaj pa vprašanje: ste že kdaj slišali za lipin èaj ali èešnjin kompot? Preprièana sem, da ne, in si mislim, da vam je bližji lipov èaj, èešnjev kompot, pa tudi breskov sok in hruškov preliv. Vendar pa – obratno – da hkrati -ov nima kaj poèeti pri bananin sladoled in rabarbarina pita. Sedaj seveda razumete, zakaj se je znašlo vprašanje iz naslova na seznamu mojih kolegic (in morda tudi, zakaj sem z odgovorom tako odlašala): v rabi se zdi, da ni nobenega reda, vsekakor pa, da se pravilo, ki velja glede razvrstitve obrazil po spolu pri svojilnosti, lahko krši, ko gre za vrstnost, saj -ov/-ev dodajamo tudi na samostalnike ženskega spola. V SP '01 je v odst. 956 in 962 tudi potrditev za to misel.
Ozrimo se še v priroènike: v SSKJ imamo oba pridevnika: limonin in limonov, pri prvem so zapisane zveze limonin krhelj, limonin sok, limonina lupina/lupinica, pri drugem pa limonov sok, limonov sladoled in limonova lupinica – dve zveze se torej pojavita celo pri obeh. Prav tako sta v SSKJ pridevnika breskvin in breskov, bananin in bananov ter rabarbarin in rabarbarov, vendar pa samo pridevniki hruškov, lipov in èešnjev. Pri zadnjih treh je stanje v SP '01 enako kot v SSKJ, pridevnika breskvin v pravopisu ni, je samo breskov, tudi SP '01 ima tako bananin kot bananov, pri limonin je kot boljša sopomenka naveden limonov, pri rabarbarov pa je kot boljša sopomenka naveden rabarbarin. Oèitno je torej, da je dvojniènost lastna tudi obema normativnima priroènikoma, ne samo rabi. Korpus Fida ima 679 pojavitev limoninega soka in samo 14 pojavitev limonovega soka, tam je tudi samo limonina lupinica/lupina, ni pa limonove lupine/lupinice, pri nekaterih drugih pridevnikih pa je število pojavitev naslednje: rabarbarin (22) – rabarbarov (12); breskvin (8) – breskov (199); hruškin (7) – hruškov (75).
Naj sklenem: pri doloèenih besedah se za pomen vrstnosti rabita obe obrazili, pri doloèenih pa samo eno, jasnega pravila ni, rojeni govorci slovenšèine se lahko v precejšnji meri zanesejo na jezikovni obèutek, potrditev pa nato najdejo v SSKJ, SP '01 ali v besedilih; za tiste, ki se slovenšèine uèijo, pa je to eno težjih poglavij, sodi nekam tja, kjer so npr. pravila o naglasu v slovenšèini, od katerih krovno pravilo lahko tu modificiramo: /naglasa in/ obrazila za vrstnost se nauèimo hkrati z besedo.
|
|
|
Post by jarane on Feb 22, 2007 18:01:03 GMT 2
Pa še eno vprašanje. V prejšnjem sporoèilu sem pravopisno napaèno izrazu modalnost z glagolom mogu (mogel)
|
|
|
Post by jarane on Feb 22, 2007 18:06:31 GMT 2
ups ... sm se zatipkou ... zakaj se v pogovornem jeziku torej uporablja glagol moèi namesto glagola morati? Paè obstaja neka podobnost med obema oblikama 1. os. sg. morem/moram , pa je to vendarle dovoljšen razlog da pride do zamenjave? Kaj vi mislte?
|
|
|
Post by AnjaP on Feb 22, 2007 19:36:23 GMT 2
Hvala jarane, da si skopiral clanek. Torej se moram zanasat na moj jezikovni cut. In ta mi pravi -> breskvin sok ali najbolje ''sok breskve''. Heh, pa se izognemo komplikacijam.
Glede tvojega vprasanja bom pa malo premislila. Morda je res to, da sta besedi v 1. os. sg. tako podobni in se zato uporablja pogovorno kar morem.
|
|
|
Post by jarane on Feb 22, 2007 20:12:31 GMT 2
Ja zgleda, da je res tko. Najbolš je delat po intuiciji.
|
|
|
Post by Ines on Feb 27, 2007 14:39:11 GMT 2
Ja, zelo zanimiva zadeva. Mene je tist pomarančin/pomarančov sok zmedel. Jaz rečem pomarančni sok, a ni? Sicer se da pa zadevi z limono in njenim sokom tudi izognit: limonada ;D No, brejnstormajte še naprej. Bo prav prišlo, če bom kdaj v zagati Lp, jaz
|
|